|
|
|
 |
|
| Kratka zgodovina | Dirigenti | Spomini godbenikov | Seznam godbenikov | 50 let | 60 let | 70 let | 75 let | Danes |
|
| Spomini godbenikov pred in med NOB |
|
Jože Rihter |
"Na Senovo sem prišel 2. julija 1923. leta in se zaposlil pri rudniku kot kopač. Stanoval sem v delavski koloniji, v bloku, v katerem je bival tudi Alojz Kralj, strelni mojster pri rudniku. Pri rudniku je bil zaposlen od 10. oktobra 1923 do 16. novembra 1932. leta. Bil je zelo dober glasbenik. Doma je imel v družini svoj ansambel. Njegov sin in obe hčerki so znali igrati na dva ali celo več instrumentov. Ker sem bil ta čas predsednik II. rudarske skupine, je prišel Kralj k meni, da bi se dogovorili o ustanovitvi delavske godbe. S tem predlogom sem šel navdušen k takratnemu direktorju inž. Alojzu Kolki ter mu razložil željo mojih rudarjev, da bi ustanovili delavsko godbo. Tudi direktor Kolka, po rodu Čeh, je bil nadušen nad tem predlogom. Svetoval mi je, naj takoj napišem prošnjo Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani, v kateri bi prosil za denarno pomoč. S tem denarjem naj bi si nabavili instrumente. Istočasno sva se s Kraljem pozanimala za ceno instrumentov v Italiji. Kmalu smo dobili ugodno rešitev od Trboveljske premogokopne družbe iz Ljubljane. Pripravljeni so bili prispevati 15.000 din za nabavo instrumentov. Razliko na nam posodi, po mnenju TPD, uprava rudnika Senovo iz svoje blagajne. Iz Italije je prispel cenik za 28 instrumentov, ki je znesel 31.200 din. Razliko nam je med tem odobrila Uprava rudnika in nam jo tudi izplačala. Denar sem nesel v brežiško banko. Dolg pri Rudniku smo odplačevali mesečno in sicer po 20 din. V celoti smo ga kmalu odplačali. V drugi polovici leta 1928 so prispeli prvi instrumenti iz Italije, namenjeni Senovski godbi. Takoj so se fantje lotili učenja in kmalu zaigrali na svojem prvem nastopu, ki je bil namenjen v zahvalo direktorju Kolki".
|
|
|
| Franc Kmetec |
"Za prvi maj 1935 - za delavski praznik - smo igrali budnico, potem pa smo odšli na izlet, ki so ga organizirali takratni delavski zaupniki. Tem izletom so se pridružili tudi takratni zasebni obrtniki. Takih izletov se rad spominjam. Odhajali smo na Ložce pod Bohorjem, na Vrhe in v mnoge druge kraje. Kmalu so bili za nami orožniki, ki so kontrolirali tajne delavske manifestacije.
Še dobro se spominjam, kako je bilo ob 30-letnici Zveze rudarjev Jugoslavije, ki smo jo praznovali v Hrastniku v Delavskem domu. Tega zborovanja, bilo je leta 1937, se je udeležila vsa naša godba na pihala. V povorki smo krenili po hrastniški dolini od železniški postaje do Delavskega doma. Hrastničani so nas v povorki obsipavali s cvetjem in šopki. Našo godbo je vodil kapelnik Martin Seher.
Kasneje smo dobili nove črne uniforme. Senovski godbeniki smo dobili nove prostore za godbene vaje v samskem domu. Leta 1940 sem odšel v vojsko, da odslužim vojaški rok. Ves čas sem si dopisoval z godbeniki, saj sem bil del njih. Tudi oni me niso pozabili. V vojsko so mi iz svojih skromnih prejemkov marsikdaj poslali kakšen dinar".
|
|
|
Franjo Zorko |
"Zanimivo je, da je leta 1944 odšla kompletna godba skupaj s kapelnikom Alojzom Šabcem v partizane, in sicer na delno osvobojeno ozemlje Kozjanskega področja. Po neki večji sovražnikovi akciji je začasno prenehala delovati, ker je ostala brez kapelnika. Tisti čas sem bil na kurirski postaji TV 17 na Bohorju. Nekega dne, sredi septembra 1944, sem dobil nalogo od Okrožnega odbora za Kozjansko, da naj se nemudoma javim pri Komandi kozjanskega vojnega področja zaradi prevzema partizanske godbe na pihala, ki je bila sestavljena v glavnem iz senovskih glasbenikov, amaterjev. Takoj po pozivu sem krenil na pot na Planino nad Sevnico, kjer je bil takrat štab Komande kozjanskega vojnega področja. Tu sem prevzel vodstvo godbe. Čeprav je bila takrat godba res v glavnem kompletna, moje delo in delo vseh članov godbe ni bilo ravno lahko. Bili smo takorekoč brez vsakega ustreznega motnega arhiva za partizanske potrebe.Tako sem bil primoran v glavnem po posluhu prirejati partizanske pesmi, napeve in koračnice. Od tiskanih not sem nekje iztaknil samo par borbenih pesmi za štiriglasni moški pevski zbor. Vse te pesmi sem brez klavirja priredil za 26-članski sestav naše godbe. Pri partizanski komandi sem dosegel, da smo dobili prostor za vaje in nastanitev godbenikov v neki bližnji kmečki domačiji, kjer smo lahko nemoteno delali. Organizirali smo se kot prava vojaška godba".
|
|
|
| Martin Jamšek |
"Vrnil sem se na Planino (l. 1944). Prišel sem v stik z godbo na pihala, ki je že precej pred tem prišla s Senovega. Godba s Senovega je bila kompletna, imeli so vse instrumente, oblečeni so bili v uniforme. Imeli so dva rezervna instrumenta, klarinet in krilovko. Krilovko je dobil Anzek Marolt iz Boštanja, jaz pa klarinet. /
/ Bila je nedelja. Le deset minut hoje do Planine do našega bivališča. Nedeljsko dopoldne bi preživeli na mitingu v Št. Vidu pri Planini. Že ob osmih smo bili pripravljeni za pohod. Krenili smo proti Planini, kjer je bilo zbirališče kulturnikov. Med pohodom smo že slišali regljanje strojnic z Bohorja in iz Sevnice. Ko smo prišli na Planino, nismo našli nobenega kulturnika na zbirnem mestu. Samo kak partizan je tekal od hiše do hiše. To tekanje posameznih partizanov in regljanje strojnic nas je opozorilo, da se nekaj dogaja. Kar prihiti k nam neki partizan in nam pove, da smo obkoljeni, naj se prebijemo, kakor vemo in znamo. Mi, kulturniki, nismo imeli orožja, ovirali so nas veliki instrumenti. Naši fantje - godbeniki - so že pred mesecem dni pripravili skrivališče blizu gradu. Med samimi skalami je bilo skrivališče odlično maskirano - en sam velik kamen../
/ Odločiti se, nmi bilo lahko. Zedinili smo se. Prebijali se bomo v smeri, od koder smo prišli in dalje proti Jurkloštru. Ko smo hodili že pol ure, smo prišli na močvirnat travnik. Ko prišli na sredino travnika, je padla težka mina, ne daleč od nas. Neki godbenik zavpije:"Nemci", in pokaže na vrh hriba. /
/Padli sta še dve mini. Mi pa smo s pospešenim korakom prišli v zavetje gozda. Ranjen ni bil nihče, ker so mine padale na močvirnata tla in so globlje eksplodirale".
|
|
domov
Kratka zgodovina